Usnje skozi čas in prostor: zgodovina razvoja od pradobe do sodobne industrializacije

Usnje je eden najstarejših materialov v človeški zgodovini. Že v prazgodovini so ljudje začeli uporabljati živalsko krzno za okras in zaščito. Vendar pa je bila začetna tehnologija izdelave usnja zelo preprosta, živalsko krzno je bilo le namočeno v vodi in nato obdelano. S spremembami časa se je tehnologija izdelave človeškega usnja postopoma razvijala in izboljševala. Od začetne primitivne proizvodne metode do sodobne industrializirane proizvodnje imajo usnjeni materiali vse pomembnejšo vlogo v človekovem življenju.

Zgodnja proizvodnja usnja

Najzgodnejšo proizvodnjo usnja lahko zasledimo v staroegipčanskem obdobju okoli 4000 pr. Takrat so ljudje živalsko krzno namakali v vodi in ga nato predelali z naravnim rastlinskim oljem in slano vodo. Ta način izdelave je zelo primitiven in ne more proizvesti visokokakovostnih usnjenih materialov. Poleg tega je v proizvodnem procesu potrebno veliko dela in časa. Vendar pa so bili usnjeni materiali zaradi močne žilavosti in vzdržljivosti v starodavni družbi pogosto uporabljeni za izdelavo oblačil, čevljev, torbic in drugih predmetov.

S spremembami časa se je postopoma razvijala tudi tehnologija izdelave človeškega usnja. Okoli leta 1500 pred našim štetjem so stari Grki začeli uporabljati tehnologijo strojenja za predelavo živalskega krzna za izdelavo mehkejših in trpežnejših usnjenih materialov. Načelo tehnologije strojenja je uporaba materialov za strojenje za navzkrižno povezovanje kolagena v živalskem krznu, zaradi česar je mehko, vodoodporno, odporno proti koroziji in druge lastnosti. Ta proizvodna metoda je bila široko uporabljena na starodavnem Bližnjem vzhodu in v Evropi in je postala glavna metoda starodavne proizvodnje usnja.

Izdelava pravega usnja

Pravo usnje se nanaša na naravne usnjene materiale iz živalskega krzna. Tehnologija izdelave pravega usnja je naprednejša in kompleksnejša od tiste pri zgodnji izdelavi usnja. Glavni postopki izdelave pravega usnja so: odstranjevanje živalskega krzna, namakanje, pranje, strojenje, barvanje in predelava. Med njimi sta strojenje in barvanje najbolj kritična koraka v proizvodnji pravega usnja.

V procesu strojenja običajno uporabljeni materiali za strojenje vključujejo materiale za rastlinsko strojenje, materiale za kromirano strojenje in sintetične materiale za strojenje. Med njimi se široko uporabljajo materiali za strojenje kroma zaradi njihovih prednosti, kot so hitra obdelava, stabilna kakovost in dober učinek. Vendar bodo odpadne vode in ostanki odpadkov, ki nastanejo pri strojenju kroma, onesnaževali okolje, zato jih je treba razumno obdelati in ravnati z njimi.

Med postopkom barvanja lahko pravo usnje po potrebi barvamo v različne barve za doseganje različnih dekorativnih in zaščitnih učinkov. Pravo usnje je treba pred barvanjem površinsko obdelati, da lahko barva v celoti prodre in se na površini usnja fiksira. Trenutno se vrste in kakovost barvil nenehno izboljšujejo, kar lahko zadovolji različne potrebe in želje ljudi glede usnjenih materialov.

Izdelava PU in PVC usnja

Z nenehnim razvojem kemične tehnologije so ljudje postopoma odkrili nekaj novih sintetičnih materialov, ki lahko posnemajo videz in občutek pravega usnja ter imajo boljšo plastičnost, vodoodpornost in vzdržljivost. Ti sintetični materiali vključujejo predvsem PU (poliuretansko) usnje in PVC (polivinilkloridno) usnje.

PU usnje je simulirano usnje iz poliuretanskega materiala, ki ima značilnosti mehkobe, vodoodpornosti, odpornosti proti obrabi in odpornosti proti trganju. Njegova proizvodna metoda je nanos poliuretanskega materiala na vlakna ali netkani material in oblikovanje usnjenega materiala po kalandriranju, strojenju, barvanju in drugih postopkih. V primerjavi s pravim usnjem ima PU usnje prednosti nizkih stroškov in enostavne obdelave ter lahko simulira različne barve in učinke teksture. Široko se uporablja pri izdelavi oblačil, obutve, pohištva in drugih izdelkov.

PVC usnje je neke vrste simulirano usnje iz polivinilkloridnega materiala, ki ima lastnosti vodoodpornosti, odpornosti proti obrabi in enostavnega čiščenja. Njegova proizvodna metoda je prevleka polivinilkloridnega materiala na podlago in nato oblikovanje usnjenega materiala s kalandriranjem, graviranjem, barvanjem in drugimi postopki. V primerjavi s PU usnjem ima PVC usnje prednosti nižjih stroškov in močnejše žilavosti ter lahko simulira različne barve in vzorce. Široko se uporablja pri izdelavi avtomobilskih sedežev, prtljage, torbic in drugih izdelkov.

Čeprav imata PU in PVC usnje veliko prednosti, imata še vedno nekaj slabosti. Njihov proizvodni proces bo na primer proizvedel veliko količino škodljivih plinov in odpadne vode, ki bo onesnaževala okolje. Poleg tega njihova življenjska doba ni tako dolga kot pri pravem usnju, zlahka zbledijo in se postarajo. Zato morajo biti ljudje pri uporabi teh izdelkov iz sintetičnega usnja pozorni na vzdrževanje in vzdrževanje.

Izdelava silikonskega usnja

Poleg tradicionalnega pravega usnja in sintetičnega usnja se je v zadnjih letih pojavila nova vrsta usnjenega materiala, silikonsko usnje. Silikonsko usnje je umetno usnje, izdelano iz visokomolekularnega silikonskega materiala in prevleke iz umetnih vlaken, ki ima prednosti majhne teže, odpornosti na zgibanje, proti staranju, vodoodpornosti, proti obraščanju in enostavnemu čiščenju ter daje koži prijazen in udoben občutek.

Silikonsko usnje ima širok spekter uporabe in se lahko uporablja za izdelavo notranjosti avtomobilov, torbic, etuijev za mobilne telefone in drugih izdelkov. V primerjavi s PU in PVC usnjem ima silikonsko usnje boljšo odpornost proti hidrolizi, UV odpornost, odpornost na slano prho ter odpornost na visoke in nizke temperature ter se ne stara in zbledi. Poleg tega pri izdelavi silikonskega usnja ne nastajajo škodljivi plini in odpadne vode, manj pa je tudi onesnaževanje okolja.

Zaključek

Kot starodaven in moden material je šlo usnje skozi dolg proces razvoja. Od začetne obdelave živalskega krzna do sodobnega pravega usnja, PU, ​​PVC usnja in silikonskega usnja so se vrste in kakovost usnja nenehno izboljševale, obseg uporabe pa se je nenehno širil. Ne glede na to, ali gre za pravo usnje ali sintetično usnje, ima svoje edinstvene prednosti in slabosti in ljudje se morajo pri njegovi uporabi odločati glede na različne potrebe in scenarije.

Čeprav so sodobna proizvodna tehnologija in kemični materiali nadomestili številne tradicionalne metode izdelave usnja, je pravo usnje še vedno dragocen material, zaradi edinstvenega otipa in teksture pa je prva izbira za izdelke višjega cenovnega razreda. Hkrati so ljudje postopoma spoznali pomen varovanja okolja in začeli poskušati uporabljati okolju prijaznejše in trajnostne materiale, ki so nadomestili tradicionalno sintetično usnje. Silikonsko usnje je eden od novih materialov. Ne samo, da ima odlično delovanje, ampak tudi manj onesnažuje okolje. Lahko rečemo, da je zelo obetaven material.

Skratka, z nenehnim napredkom znanosti in tehnologije ter pozornostjo ljudi do varstva okolja se tudi usnje, starodaven in moden material, nenehno razvija in razvija. Ne glede na to, ali gre za pravo usnje, PU, ​​PVC usnje ali silikonsko usnje, je kristalizacija ljudske modrosti in trdega dela. Verjamem, da se bodo usnjeni materiali v prihodnjem razvoju še naprej uvajali in spreminjali ter prinašali več lepote in udobja v človeško življenje.


Čas objave: 15. julij 2024